-
1 how
1. adverb, conjunction1) (in what way: How do you make bread?) kako2) (to what extent: How do you like my new hat?; How far is Paris from London?) kako3) (by what means: I've no idea how he came here.) kako4) (in what condition: How are you today?; How do I look?) kako5) (for what reason: How is it that I am the last to know about this?) kako•- however2. conjunction(in no matter what way: This painting still looks wrong however you look at it.) kakorkoli- how come
- how do you do?* * *I [háu]adverbkako (vprašanje in vzklik)how about...? — kako pa kaj...?how are you? — kako se počutiš?how much?, how many? — koliko?how many times? — kolikokrat?how ever do you do it? — kako le to narediš?how goes it? — kako kaj gre?how in the world? — kako vendar?how is that? — odloči se že (pri kriketu); kako pa to?how now? — kako to?, kaj naj to pomeni?and how! — in še kako!here's how! colloquially na zdravje (pri pitju)that's how — tako, na tak načincolloquially a nice how-do-you-do ( —ali how-do-'ye-do, how-d'ye-do) — no, lepa reč!, kakšna godlja!II [háu]nounnačin postopkathe how of it — način, kako se kaj naredi -
2 hell
[hel]((according to some religions) the place or state of punishment of the wicked after death with much pain, misery etc.) pekel- hellbent on* * *[hel]nounpekel; igralnica, beznica; American slang krok(anje)hell! — hudiča!hell's bells! — presneto!a hell of a — vražji, hudičevoh hell! — prekleto!hell broken loose — peklenski ropot, neredto give s.o. hell — preganjati kogago to hell! — pojdi k vragu!gone to hell — uničen, propadellike hell — vroče, zelo, hudičevowhat ( —ali why) the hell — kaj za vraga, kako za vragaAmerican hell on wheels — razuzdano pijančevanje -
3 mischief
['mis if]1) (action or behaviour (especially of children) that causes small troubles or annoyance to others: That boy is always up to some mischief.) vragolija2) (evil, damage or harm.) škoda•- mischievous
- mischievously* * *[misčif]nounškoda, nesreča, zlo, vzrok nesreče neprilika; zloba, krivica objestnost, prešernost, nagajrvost, navihanost, vragolija; colloquially navihanec, vražičto do s.o. a mischief — škoditi komu, storiti komu krivico; vulgar raniti, ubitito keep out of mischief — izogibati se zlu, biti doberto play the mischief with — grdo ravnati s, znapraviti nered, to run into mischief — zaiti v nevarnostwhat (who, how, where) the mischief — kaj (kdo, kako, kje) za vragathe mischief of it is that — nerodna stvar pri tem je, da -
4 world
[wə:ld]1) (the planet Earth: every country of the world.) svet2) (the people who live on the planet Earth: The whole world is waiting for a cure for cancer.) svet3) (any planet etc: people from other worlds.) svet4) (a state of existence: Many people believe that after death the soul enters the next world; Do concentrate! You seem to be living in another world.) svet5) (an area of life or activity: the insect world; the world of the international businessman.) svet6) (a great deal: The holiday did him a/the world of good.) obilo7) (the lives and ways of ordinary people: He's been a monk for so long that he knows nothing of the (outside) world.) svet•- worldly- worldliness
- worldwide
- World Wide Web
- the best of both worlds
- for all the world
- out of this world
- what in the world? - what in the world* * *[wɜ:ld]nounsvet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvofor all the world — za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natankofor all the world like — natanko, kotnot for worlds, not for anything in the world — za nič na svetu neout of this world colloquially fantastičen, osupljiv, izredento the world slang popolnomatired to the world slang na smrt utrujenon top of the world — na vrhuncu sreče, v sedmih nebesihcitizen of the world — svetovljanski človek, kozmopolitthe lower world — podzemlje; pekelthe New World — Novi svet, Amerikathe wise old world — dobri stari običaji, dobre stare izkušnjePrince of this world figuratively vragall the world and his wife were there — vse, kar leze in gre, je bilo tamto begin the world — (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetkuwho in the world is that man? — kdo vendar je oni človek?to carry the world before one — imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenjuto come into the world — priti na svet, roditi sewhat in the world am I to do? — kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?to forsake the world — odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenjeas the world goes — v našem, sedanjem časuI would give the world to learn it — vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedelhow goes the world with you? — kako je kaj z vami?to have the world before one figuratively imeti življenje pred sebojto let the world slide figuratively pustiti vse teči (potekati, iti), kot prideto live out of the world — živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotaritito make a noise in the world figuratively postati slavenwhat will the world say? — kaj bodo rekli ljudje?
См. также в других словарях:
vrág — a m (ȃ) 1. evfem. hudič: vrag se mu prikazuje; skleniti z vragom pogodbo za dušo; bati se koga kot živega vraga zelo; smrdeti kot tisoč vragov zelo; črn, grenek, hudoben kot vrag zelo / ali ga je vrag obsedel, da je tak / kot kletvica: o ti vrag … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrag — vrȃg m <V vrȃže, N mn vrȁgovi/vrȃzi> DEFINICIJA 1. rel. mit. simbolično biće kao oličenje zla; đavao, napasnik, pali anđeo, sotona 2. zast. knjiš. neprijatelj 3. razg. nestašno, nemirno dijete, nemirna osoba [ne da mu vrag mira uvijek nešto … Hrvatski jezični portal
klícati — klíčem nedov., klícala in klicála (í ȋ) 1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime: klical ga je, pa se ni hotel obrniti; vztrajno kliče mater; že dolgo te kličem; v strahu jo je začel klicati / polglasno, z močnim glasom klicati / iti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
báti se — bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
do — prisl. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: vas ima do sedemdeset hiš; do dvajset minut hoda / lahko napišeš do sto vrstic največ predl., z rodilnikom 1. za izražanje meje v prostoru a) do katere sega dejanje: priteči do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
húd — a o in ó prid., hújši (ȗ ú) 1. pretirano strog: bil je hud oče; hudi starši / služi pri hudem gospodarju / imel je zelo hudo ženo 2. v povedni rabi ki ima zaradi nasprotja, spora z okoljem odklonilen odnos do njega: si še hud name; huda je, ker… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
